Belinov štiblc & Medooza & srečna omara

Z Zulejko imava radi slovenske umetnike, oblikovalce, šivilje, slikarje in vse, ki sami izdelujejo neverjetno čarobne stvari za otroke in odrasle. Nama se to zdi kul! Vsakič na novo sem presenečena nad ustvarjalnostjo in navihanostjo, ki jo opazim na internetu ali umetniških tržnicah, zato počasi a vneto polnim svoje življenje in stanovanje z veliko unikatnimi krasotami. 

Spodnja dva izdelka sta čudovita primerka te neverjetno lepe energije, ki se širi in krepi med slovenskimi ustvarjalci. Imata osebno zgodbo. Oba sta moja in oba sem dobila kot darilce. :) Kaj naj rečem, Im A lucky Girl! ;) 

Belinov štiblc  ima super slogan - "Re-etno in vse-naravno po-svoje sestavi-sam in za-vije domovine-dar!" In kot da to še ni dovolj, Belinov štiblc ponuja številne izvirne okraske (v najširšem pomenu besede), ki poveličujejo najlepšo slovensko ornametiko (spominjajo me na čipke in letcova srca) in iz nje na posodobljen način ustvarjajo unikatne izdelke s staro dušo. Kaj je še lepšega kot to, da lahko okrog vratu nosiš šik verižico, ki poudarja globji pomen, saj prebuja zavest o lepoti starih slovenskih vzorcev, ki so jih rezljali že naši dedki za naše babice. Ob vsem tem pa si lahko verižico (moja je na sliki) čisto poljubno sestaviš sam. In še simpatična misel iz njihove strani: "Vsak sam izbere, kaj bi v štiblcu imel,  kako naj izgleda, čemu služi in se okrasi, kot je potreba. Junake po naročilu iz otroških sanj, Belin v delavnici oživi vsakemu, vsak dan". 
Mimogrede, Belin je čudovito ime, se vam ne zdi? 

Medooza alias Urška in Špela, sta me 

pred kratkim navdušili s to noro dobro torbico. Moram priznati, da sem, po tem, ko sem jo prijela, priredila pravi foto šuting, ker preprosto fenomenalno izgleda na vseh različnih kombinacijah oblačil, stojalih za klobuke, garderobnih omarah in na mojem baročnem ogledalu. Čista desetka za tole, Medooza. Poleg tega sem nad to ustvarjalno dvojico še posebej navdušena, ker šivata zabavne in odštekane hlače in dodatke za otroke. Material in barve, ki jih izbirata, so me prepričali, da resnično uživata ob kreiranju in izdelovanju oblačil, ki nariše nasmeh pri njunih oboževalcih. Ene od teh nagajivih hlač se bodo do poletja gotovo znašle tudi v omari mojega triletnika. In potem ... seveda sledi nov fotošuting ;). Do takrat si lahko ogledate vse pisane obleke za male in hude torbice za mame v njunem etsy shopu. 

(dragi ustvarjalci: če želite, da predstaviva, pofotkama in napiševa mnenja o vaših izdelkih, umetninah, slikanicah ali drugih čudovitih idejah, ki se vam porodijo, nama pišite na naslov jakobin.lila@gmail. com. Lahko pa nama pišete tudi drugi, ki imate kakšne predloge ali želje ali poznate kakšno kul in posebno mamico, ki bi jo lahko v bodoče predstavili :)) 

  m. 

Horoskop za mame

Sliko sem si sposodila na
http://www.futuresobright.com

Dnevnega horoskopa ne maram in ne berem, ker se mi zdi čisti bulšit. Ne morem pa mimo dobrega osebnostnega horoskopa, saj sem že večkrat na različnih koncih naletela na horoskop, ki me je v nulo opisal. Naj vam izdam, kaj je zame največja prednost horoskopa? Razširi ti obzorja, da lahko sprejmeš različne ljudi, in še pomembneje, sebe.

In tule je horoskop prav za mame. Zdaj se malo bolje počutim glede svojih razpoloženjskih nihanj - nisem lunatic, luna je kriva. ;)

In še bolj zanimivo: horoskop za otroke! Kljub temu, da rada preberem osebnostni horoskop, ga za Lilo nisem hotela prehitro prebrati, da ne bi preveč vplival na moje doživljanje moje hčerke in s tem na vzgojo. In zdaj sem ga. Kako sem bila presenečena, ko je izpostavil točno tiste 3 stvari, ki bi jih tudi sama poudarila, če bi Lilo opisovala tujcu! Torej, da je rada zunaj, da rada sodeluje pri opravilih (pomivanje posode, obešanje perila, pometanje, grabljenje), da ima rada glasbo in ritem (ves čas hoče poslušat pesmice na You Tubeu, igra na orglice, pleše vsakič, ko sliši kako muziko) - seveda ji vse to tudi ves čas omogočamo. Edino, kar ne drži, je tisto o spanju, žal:) Mogoče pa to drži za vse otroke?

Boste prebrale svoj horoskop? Pa za vaše otroke? Se vam zdi, da drži?

Kul mame

Eden najbolj človeških trenutkov (in mogoče moj najljubši) v seriji How I Met Your Mother je, ko Lilly nedolgo potem, ko je postala mama, potoži Marshallu, da se ji ne bo nič več zanimivega zgodilo. Marshall jo seveda, kot idealen mož, kakršen je, tolaži z znano puhlico, da najboljše šele pride. In tu ona reč nekaj, kar preganja tudi mene: "Kaj, če je sedaj tisti trenutek, ko to neha biti res?" (parafraziram po spominu) Na njuno srečo (in srečo gledalcev;)) se izkaže, da je Lillyin strah odveč.

Zakaj je to eden mojih najljubših trenutkov 9 sezon trajajoče serije? Ker je eden redkih občutkov,  katerim se lahko v resnici identificiram. Dokler nimaš otrok, ti ni treba zares biti odrasel, in biti odrasel ni posebej cenjena reč, pravzaprav nanjo vsi od popkulture do self help knjig gledajo kot na nekaj dolgočasnega. Zanimive stvari se ti lahko dogajajo do poroke, približno, ali do prvorojenca, potem se zanimive stvari začnejo dogajati ... no, prvorojencu:)

Ideja, da je zanimivega življenja konec mi,kot si lahko mislite, ni bila najbolj všeč, pa še sedaj je nisem čisto premagala. Zato sem zelo zadovoljna, ko naletim na kako kul mamo, ki definitivno ima še vedno zanimivo življenje.

Kul mama #1: Julie B. Montgomery

Foto z gugla.

Slikarka, ki s svojim sinom Henryjem živi v hipijevski prikolici+uti, na kmetiji, kjer pridelujejo tropsko sadje - živita praktično v sadovnjaku.

Julie je podoba kulske, svobodne mame, in dom, ki ga je ustvarila, to zlo slikovito odraža - veliko blaga, blazin, podarjeno/najdeno/poceni kupljeno pohištvo, in seveda slike.

Kolikor sem uspela razbrati, je samohranilka, ponosna, da je sina vzgojila sama, celo brez pomoči vrtca. Pravi, da je za njiju razkošje čas, ki ga preživita skupaj. In polna skleda sadja.

Kul mama #2: Molly Guy

Foto: The Glow.

Molly je bejba, ki bi jo takoj hotela za prijateljico. Tudi zato, da bi skupaj kleli čez umazano posodo, se nostalgično spominjali časa poznega vstajanja, predebatirali knjige in skupaj spili kak gin tonik (mogoče bi jo nafehtala za cigaret, čeprav drugače ne kadim). Njena hčerka Sunny je le par dni starejša od Lile, tako da bi se najini mali medtem lahko noro zabavali. In če bi bila dovolj bogata, bi vse za poroko kupila v njeni očarljivi neoboemski trgovini Stone Fox Bride. Zelo mi je všeč njen nasvet mladim mama: "Ne poslušaj nikogar. Absolutno nikogar. ... Kot mama moraš razviti svoj stil, tako kot povsod drugje. ... Edina oseba, ki ve, kaj tvoj otrok potrebuje, si ti." Osvobajajoče in strašljivo, kajne?

Kul mama #3: Jade Berreau

Foto: The Glow

Jade Berreau je Francozinja v NY,  fotografinja in še ena mama, ki sama vzgaja svojo deklico Secret. Njen fant, oče drobne Secret Magic Nico Snow, je Dash Snow, pokojni kontroverzen umetnik, znan kot "downtown Baudelaire", je umrl pri 28-ih.

Nočem si niti predstavljati, skozi kaj je šla kot mlada mama in vdova razvpitga umetnika. Ampak očitno je močna ženska. Kar je zelo kul. Čudovite fotke si poglejte na The Glow-u.

Kul mama #4: Ashley Ann

Foto: Ashley Ann

Avtorica bloga Under the Sycamore, fotografinja, mama petih otrok (zadnjo punčko je posvojila, res prečudovita zgodba) in zelo ustvarjalna ženska z velikim srcem.

Njen blog me navdaja z upanjem za človeštvo, pri tem pa se tudi kaj naučim o fotkanju in opremljanju/ustvarjanju doma.

Skratka, točno tako sosedo bi si želela. In najbrž bi jo prosila, naj mi pomaga pri urejanju dnevne sobe.

Kul mama #5: Mojca Ketiš Mavec

Foto: Mojca.

A.K.A. soavtorica tega bloga! ;) Res, Mojca je tako kul. Že to, kako nalepi fotke na steno, je kul, lahko si mislite, kako je še drugače kul. Ko si z njo na čaju, se ti dvigne pol sveta z ramen (saj vse ženske nosimo težo sveta na ramenih, ne?). Ampak zdaj živiva tako daleč narezen, da se moram zadovoljiti s slikovno vezjo skozi Pinterest (uganili ste, Mojca pina najbolj kul stvari.). Njena ljubezensko-družinska zgodba pa je najboljša podlaga za vero v srečne konce. Ki niso konci, ampak šele začetki. The best is yet to come, in Mojca, ti si dokaz za to. (Nisem prva, ki je to napisala, upam, da ne zameriš, M.M.!).

Ste tudi ve padle pod vtis, da je z materinstvom konec zanimivega in kulskega življenja ali se vam zdi, da se zanimivo življenje šele začenja?

Mami se ne gre več

Nobena mama me ne more prepričati, da nikoli ne pride dan, ko ima vsega dovolj. Dovolj pobiranja razmetanih lego kock izpod najbolj prašnih delov kavča, kjer so za vse ostale člane družine (beri očete) izgubljeni za vedno. Dovolj čiščenja lepljive zmesi iz blata, peska in nečesa podobnega travi, z vsega, kar se otroci dotaknejo. Dovolj kreganja, da je čokolada slaba za zobe in obupanih vzdihov, ko takoj za tem vidiš, kako mu jo babice tlačijo v žepe. Dovolj vstajanja sredi noči in delanja soka, ker se zbujajo s paničnim krikom, kot da je od tega odvisno njihovo malo življenje in te potem hladnokrvno pošljejo nazaj, ker ta ni dovolj mrzel, topel, sladek, kisel, bel, oranžen in ga je zato treba narediti še enkrat. Dovolj prepričevanja, da samo s spodnjimi hlačami ne more iti v vrtec in da sandali, ki jih celo poletje ni hotel niti videti kaj šele obuti, niso primerni za deževno jesen. Dovolj delanja sendvičev, ki pristanejo v jogurtih, dovolj iskanja copatov, ki so skriti kdo ve kje (verjetno pod kavčem ob lego kockah in kroglicah iz gline, ki sta jih z očkom naredila samo zato, da se lahko z njimi obmetavata). Pride dan, ko bi dvignila roke od sebe, pustila, da naredi iz stanovanja bunker, da je posušene koščke kruha, ki jih je našel pod mizo, meče žogo v televizijo in tuli kot majhen kojot, če želi.

Naj. Danes ima mama počitek.

(I Quit! Lahko tudi zaplešem, če je treba (glej video))

m.

Vse mame so umetnice, filozofinje in zdravnice

Dolgo časa sem imela čudne zadržke pred tem, da bi preveč govorila ali pisala o svojem otroku. Zakaj? Ker se mi je zdelo, da drugi delajo bolj pomembne in zanimive stvari od mene. Stvari, ki so velike, resne in intelektualno stimulativne. Kot litetarni teoretičarki in dramaturginji se mi je marsikdaj zazdelo pisanje o majhnem bitju in najinem skupnem razvoju precelj banalno, na prvo žogo in navadno. Imela sem občutek, da bi morala razmišljati o velikih temah, pisati literarne kritike, kratke zgodbe in ustvarjati nove meje v umetnosti, da bi se lahko kosala v vrednosti z drugimi. 

Potem pa sem nekega dne ob pobiranju igrač in barvic, ki sem jih tistega dne pobrala že neštetokrat, ugotovila, da pravzaprav pomagam ustvarjati nekaj posebnega. Pomagam vzgajati in oblikovati človeka in zaradi tega delam zares pomembne stvari. Na primer: skrbim, da mu konjički in lego gospodi ne ležijo po tleh, ko gre popoldan spat. Vsak dan mu temeljito skrtačim zobe, ga učim umivati rokice po lulanju, stati na eni nogi in izgovarjati besede. Znam navadno lutko spremeniti v veselega škrata, ki mu razloži zakaj nekatere stvari bolijo in zakaj mu moram že tretjič danes potisniti plastično palčko v uho, da preverim vročino. Na vsak njegov "zakaj", se trudim najti dovolj pameten in njemu razumljiv "zato ker". Berem mu pravljice z različnimi glasovi in ure dolgo razlagam zgodbice o ljudeh s slikanic. Občudujem neprepoznavne črte, ki jih on imenuje ribice in race; se z njim vrtim v krogu in pretvarjam, da pleševa na Murijevi zabavi; mu navdušeno ploskam, ko poje pesmice katerih melodije sicer prepoznam, ampak še ne razumem zares besedila, ki si ga je izmislil zraven. Sem umetnica, pesnica, filozofinja, zdravnica in kaskaderka v očeh svojega otroka. In tako se tudi počutim. 

Povedano s sladko metaforiko - on je moja knjiga, ki jo pišem in moja velika tema o kateri razmišljam. Čeprav je moje življenje raznovrstno in je biti mama le ena od funkcij, ki jih opravljam v življenju, je biti prav njegova mama najlepše. In moje vsakodnevne naloge niso manj pomembne od drugih. Moje pravljice za lahko noč niso manj zanimive od sveže izdanega romana. In radost ter pristnost življenja, ki ju občutim ob tem, ko ga spoznavam s svetom in gledam rast, prekosa tudi največje strahove in dvome v meni. To je navsezadnje to, kar se večina velikih tem, filozofij in umetnosti trudi doseči. 

The hardest job in the world, is the best job in the world. 

m.