"Boy, oh Boy"

Nekaj časa nazaj sem naletela na članek z naslovom 20 things nobody told us about raising a boy.
Po komaj dveh letih, odkar poznam svojega sina, se je veliko napisanega izkazalo za še kako resnično. Res te nihče ne more pripraviti na male velike dogodivščine, na katerih bodo fantki veliki pomorščaki, ki jezdijo škatle, skrivajo lego kocke v tvoje čevlje in skačejo po lužah, travi, betonu, pesku, mivki, vejah, knjigah, oblekah, čevljih, smeteh, barvicah in novoletnih okraskih. Nikoli ne veš kdaj te bo mali dinozaver ugriznil v tazadnjo ali se spremenil v ribo, ki pljuva vodo iz banje. A vem, da tega ne dela zato, ker ni lepo vzgojen, ampak ravno zaradi tega, ker je vzgojen ob knjigah, zgodbicah ter igranju in se njegova domišljija razvija kot metuljček iz bube. Pravzaprav jih je na tisoče - malih, frfotajočih, glasnih, nasmejanih in nepredvidljivih metuljčkov, ki kar letijo iz njegovih oči.

Torej, moj seznam petih Stvari, ki vam jih nihče ni povedal o tem, kako je imeti fantka:

1. Glasni so, klepetavi in znajo oponašati vse. In ko rečem vse, mislim vse. Na primer: pralni stroj, sesalec ali motor, ki drvi po cesti. Jakob natanko ve kako se oglašajo opice, tigri, medvedi, muce, ptički ali konji, a ne samo to. Ve tudi kako se oglašajo delfini, kamele, hrčki, žirafe in ribe. Iz sebe znajo spustiti glasove za katere ne boste verjeli, da so njihovi. Nizke in hrapave ali visoke in cvileče - in to ob katerikoli uri. Ko začnejo še govoriti, se oglašanje sploh ne neha. Zgodaj zjutraj, ko zaklepamo vrata, da bi se odpravili v vrtec, on teka po hodniku in se glasno pogovarja sam s sabo. Ali klasika - zvečer v postelji, namesto, da bi spal, si poje. Fantki so pravi mali leteči in govoreči hrošči.

2. Nimate pretirane simpatije do avtomobilov? Vas kolesa, traktorji in bagerji pustijo hladne? Ne za dolgo. Ena od stvari, ki je nekako že splošno znana, je tudi ta, da moške/fante osrečuje vse, kar je na kolesih in dela hrup. Ker nisem ena od tistih tradicionalnih mamic, sem (silly me) predvidevala, da to morda ne drži zmeraj in da pri pestri ponudbi igrač danes ni več nujno res, da se fantki najraje igrajo z avtki. Ja, pa se! Z avtki iz lego kock, z avti iz kinder jajčk, z avtki, ki jih potegneš nazaj in drvijo sami, z avtki iz katerih lahko ustvariš še letalo ... In potem so tukaj še avtobusi - uhja, dvakrat večji avto! In vlaki, ki so sploh neverjetno fascinantni ter bagerji vseh oblik in bolj umazani so, boljše je. Naše stanovanje se je spremenilo v garažo. Povsod so. Povsod.

3. Naslednjo stvar verjetno delajo bolj ali manj vsi majhni otroci, a ker izhajam iz lastnih izkušenj, bom tudi to dodala na moj seznam. Hrana. Moj otrok je eden tistih malčkov, ki teoretično jedo vse. Pravim, teoretično. Na krožniku hoče imeti natanko to, kar imam jaz ali očka. Treba je zadevo posoliti, popoprati, dodati kisa, olja in še malo kečapa - seveda delamo vse to imaginarno. In še to - ko začnejo ugotavljati kaj imajo radi, je ponavadi le majhen korak, do tega, da sami ustvarijo svojo jed. Klobasica v jogurtu - priljubljena večerja. Kruh zmečkan v krompir, - voila. V juho pa ponavadi leti vse, kar je pri roki. Bon apetit!

4. Dečki obožujejo akcijo: igranje nogometa, dirkanje po vrtu gor in dol in skakanje s kavča. Pri tem so jim ljubši očki, ki se jim delno uresničuje tiha želja, ko lahko svoje sinove učijo streljanja na gol, metanja karkoli-najdejo-na-tleh in izdelovanja najboljšega bunkerja pred navideznimi zmaji. Pri nas se večkrat igramo skrivalnice in pri tem je moški del družine veliko bolj izviren. Nazadnje sem ju našla v omari, kjer sta tiho čepela v pol temi in čakala, da se odprejo vrata, da bosta lahko napadla svoj plen. Ja. Živeti z dvema moškima je izziv in ni nikoli dolgočas. Če pa ju slučajno grdo pogledam, ker sta že n-krat potegnila blazino iz kavča, se usedeta na tla in ... jah, lahko bi uganili - potiskata avtomobilčke po hodniku.

5. Lahko se zgodi, da vaš tamali ne bo zmeraj tak, kot si boste želeli. Ne bo vedno priden in, roko na srce, zelo malo kdaj bo ostal čist. Prvi dve leti bo večkrat razbijal s kockami, kot pa jih sestavljal. Ko ga boste posadili, da bi kaj narisal, bo počečkal ves list, z mizo vred. Prišel bo dan, ko ne bo maral obleči tistih hlač, ki jih boste želeli vi, pa če mu boste še desetkrat rekli, da so nove in da s strganimi hlačami ne more iti na obisk. Pa bo verjetno šel. Z raztrganimi hlačami, zmečkano majico, nepočesan in s posušenim smrkljem okrog noska. Pa kaj zato! Saj, ko bo čas za spanje in bo utrujen, se bo tesno oprijel vaše roke in položil svojo razmršeno glavico na vašo ramo. Takrat bo še vedno, čisto majčkeno, dišal po dojenčku, ki ga poznate, a še bolj po fantku, ki bo postal.    
(In po marmeladi v laseh)

m.