Ne vem, morda pa je ta mamica slekla cel zgornji del, škropila nič hudega sluteče jedce pri sosednji mizi s svojim mlekom in se spogledovala s partnerjem dekline, ki se ji zdi hranjenje ogabno.
Okej, da je fantek lulal na terasi, res ni kul, to bi zmotilo tudi mene. Da si mnenja, da dojenje v javnosti ni ok in da spada zgolj v privatno sfero tudi še nekako razumem. Ampak metanje lulanja in dojenja v javnosti v isti koš? In da nekoga celo bolj moti dojenje kot lulanje? Pa kaj je narobe z ljudmi? Po drugi strani pa so se taisti ljudje sposobni oblečt v prozorne pajkice, hvalit dekolte do kolen in se zgražati nad starši, ki po rojstvu otroka nikamor več ne gredo - ja kam pa naj grejo, če še otroka nahranit ne smejo? (Razen, če ga seveda hranijo z družbeno sprejemljivim belim prahcem, ki ne žali nikogaršnjega čuta za spodobnost (ki je sicer tako pomembna vrednota v naši družbi, kajne?).
S tem zapisom najbrž nisem kaj posebej doprinesla k sprejemanju dojenja v javnosti. Me pa zanima, tisti, ki tako mislite, zakaj je z dojenjem v javnosti toliko narobe, z dekoltejem do bradavic pa nič? Prvo je skrb dojenčka in uporaba dojk točno za to, za kar so tam, drugo pa je pozivanje privabljanje samca za paritev (s čimer samo po sebi ni kaj narobe), ampak zakaj je eno škandalozno in neokusno, drugo pa seksi in osvobojeno? In če vas tudi tisto drugo moti, zakaj vas? Breast-envy? Milk-envy? Baby-envy?
Ni komentarjev:
Objavite komentar